13. 1. 2021

Ali je prepoved obratovanja prodajaln ob nedeljah skladna z Ustavo RS?

Kar nekaj pravnih strokovnjakov je mnenja, da bi takšna zakonska ureditev lahko bila ustavno sporna z vidika posega v ustavno načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS). Aktualna zakonodaja namreč nekaterim trgovcem kljub splošni prepovedi dopušča določitev obratovalnega časa tudi ob nedeljah in dela prostih dnevih (bencinski servisi, prodajalne na mejnih prehodih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v bolnišnicah). Citirani zakon pa na primer ne omogoča nedeljske prodaje cvetličarnam na pokopališčih ali pa prodaje v manjših prodajalnah v turističnih krajih, torej tam, kjer določeni ponudniki veliko, če ne celo pretežni del, prometa lahko opravijo ravno ob nedeljah ali praznikih – podobno kot npr. gostinci. Pri tem je treba izpostaviti, da je možno npr. na bencinski črpalki povečini kupiti velik asortiment izdelkov, ki so sicer na prodaj tudi v drugih rednih prodajalnah, pa jim je prodaja ob nedeljah in praznikih onemogočena (prehranski izdelki, izdelki za higieno, celo rezano cvetje in sadje ter zelenjava). Prav na te neenakosti pri obravnavi različnih subjektov, ki si medsebojno konkurirajo, opozarjajo kritiki zakona. 

Zakonodajalec lahko določene oblike podjetništva omeji, če je zato izkazana javna korist, ne glede na to, da je gospodarska pobuda svobodna (pravica do podjetništva, 74. člen Ustave RS). Takšen način omejevanja je lahko ustavno dopusten, če je zakonodajalec upošteval splošno ustavno načelo sorazmernosti. Pri omejitvi ustavne pravice do podjetništva je tako treba tehtati med javno koristjo in posegom v pravico do podjetništva?

Ustavno sodišče je sicer v preteklosti že v odločbi U-II-2/03-07 s 15. maja 2003 zapisalo, da je zakonodajalec pri določanju obratovalnega časa dolžan upoštevati tudi interese potrošnikov. Pomemben je torej tudi interes potrošnika, ki v nedeljo ali 1. novembra obiskuje grobove in želi kupiti sveče ali rože. Iz zakonskega besedila ne izhaja, da bi zakonodajalec ustrezno upošteval tudi tovrstne interese.

Ker je bil namen zakonodajalca, da z opisano ureditvijo zaščiti zaposlene v trgovinah, se je treba vprašati, ali je s sprejeto ureditvijo to tudi zares dosegel. Aktualna zakonodaja namreč določa prepoved obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in praznikih, ne določa pa prepovedi, da trgovec na te dneve delavcem odreja druge delovne naloge. Trgovec (npr. trgovina, večja od 200 m², ali cvetličarna na pokopališču) bi načeloma lahko odredil delavcem delovni čas tudi na nedeljo ali dela prost dan (npr. izvajanje inventur, zlaganje blaga na police, označevanje blaga itn.). Sicer se prodaja ne sme fizično izvajati v trgovini, lahko pa se izvaja prek spleta ali pa zaposleni opravljajo druga dela, ki ne predstavljajo neposredne prodaje – zaposleni v trgovini bo torej kljub prepovedi obratovanja trgovine nemara še vedno moral delati tudi ob nedeljah. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje, zakaj so delavci v trgovini obravnavani drugače kot npr. delavci v gostinstvu, ki delajo ob nedeljah in dela prostih dnevih.

Odgovor na to, ali je trenutna zakonska ureditev ustavna, bo verjetno že kmalu dalo Ustavno sodišče RS, saj je malo verjetno, da nihče izmed trgovcev ne bi podal pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa.

Avtor: Dean Premec, odvetniški kandidat

<< Nazaj na seznam