16. 2. 2021

Preprečevanje pranja denarja: kakšno vlogo igrajo pri tem odvetniki?

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) nalaga zavezancem (med katerimi so v določenih primerih tudi odvetniki) nekatere obveznosti in ukrepe, ki jih morajo ti izvajati, da bi s tem pripomogli k preprečevanju pranja denarja. Obveznosti zavezancev lahko v grobem razdelimo na dva dela: (i) administrativni del, v okviru katerega morajo zavezanci sprejeti oz. hraniti določeno dokumentacijo (predvsem sprejetje notranjega pravilnika, splošne ocene tveganja, indikatorjev, vzpostavitev evidenc itd.), in (ii) izvedbeni del, kar pomeni, da zavezanci v okviru svojega poslovanja s pridobivanjem podatkov in poročanjem uradu zakon tudi dejansko izvajajo in s tem pripomorejo k preprečevanju pranja denarja oz. financiranja terorizma. Predvsem slednje pa pogosto terja tudi sodelovanje stranke.  

Ključni ukrep t. i. izvedbenega dela zakona je gotovo skrbni pregled stranke, ki ga morajo odvetniki kot zavezanci opraviti med drugim tudi ob vsaki sklenitvi novega poslovnega razmerja s stranko ter ob vsaki transakciji v vrednosti najmanj 15.000 EUR. Skrbni pregled stranke obsega (i) ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke, (ii) ugotavljanje njenega dejanskega lastnika, (iii) pridobivanje podatkov o poslovnem razmerju oz. transakciji in (iv) redno spremljanje aktivnosti stranke, ki jih ta izvaja pri odvetniku. V praksi to pomeni, da mora odvetnik že pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije od stranke pridobiti precej podatkov. Ker jih nemalokrat ne more pridobiti sam, bo za dopolnitev skrbnega pregleda primoran pogosto prositi tudi samo stranko. V določenih primerih, na primer, če bi stranka pri odvetniku iskala nasvet za pranje denarja, pa bi moral to celo prijaviti pristojnemu uradu. 

Ob tem naj poudarimo, da so odvetniki zavezanci po ZPPDFT-1 le v določenih primerih, npr. ko pomagajo strankam pri nakupu ali prodaji nepremičnine, prenosu poslovnega deleža ali pri ustanovitvi nove gospodarske družbe. V ostalih primerih, ki niso zajeti v relevantnem 83. členu ZPPDFT-1 (npr. svetovanje strankam s področja delovnega prava), odvetnikom zakona ni treba izvajati. 

Avtor: Martin Pirkovič, odvetniški pripravnik
<< Nazaj na seznam