15. 4. 2021

Izumi iz delovnega razmerja – 1. del: pravice in obveznosti

Večina izumov je v današnjem času ustvarjenih znotraj delovnega razmerja. To je pogojeno predvsem s strokovnim znanjem, kreativnostjo in inovativnostjo delavca na eni ter materialnimi sredstvi oz. infrastrukturo delodajalca, ki ustvarjanje izuma običajno omogoči, na drugi strani. Ko je izum ustvarjen, se zastavi vprašanje, komu naj pripadajo pravice na izumu, za katerega sta zaslužna oba, tako delavec kot tudi delodajalec. Tokrat na kratko predstavljamo, kakšne pravice in obveznosti imata delavec in delodajalec v primeru izuma iz delovnega razmerja. V praksi eni izmed bolj perečih tem na tem področju, temi odmerjanja primerne nagrade za delavca izumitelja, pa se bomo posvetili v naslednji izdaji Pravnega utripa. 

Izume iz delovnega razmerja na zakonski ravni v prvi vrsti ureja Zakon o izumih iz delovnega razmerja (ZPILDR), ki razlikuje med tremi vrstami tovrstnih izumov: 

(i) neposredni službeni izum, ki je ustvarjen pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi, na izrecno zahtevo delodajalca ali na podlagi posebne pogodbe med delodajalcem in delavcem; 
(ii) posredni službeni izum, ki je ustvarjen pri opravljanju poklica, če so k nastanku izuma pretežno pripomogle izkušnje, ki si jih je delavec pridobil na delovnem mestu, ali sredstva, ki mu jih je delodajalec dal na razpolago; in 
(iii) prosti izum, tj. vsak drug izum, ki je ustvarjen v času trajanja delovnega razmerja. 

Ko delavec ustvari izum, mora to v pisni obliki (kamor spada na primer tudi elektronska pošta) in brez odlašanja sporočiti delodajalcu ter pri tem jasno označiti, da gre za obvestilo o izumu. Obvestilo mora vsebovati (i) natančen opis izuma, (ii) podatke, kako je do izuma prišlo, (iii) izjavo, da gre za neposredni ali posredni službeni izum in (iv) podatke o drugih, pri ustvaritvi izuma sodelujočih, osebah. 

S prejemom pisnega obvestila delavca prične teči 3-mesečni rok, v katerem lahko delodajalec uveljavlja svojo pravico do popolnega prevzema (prevzem vseh pravic na izumu) ali omejenega prevzema izuma (pridobitev neizključne pravice do uporabe izuma), o čemer mora delodajalec s pisno izjavo obvestiti delavca. Če se delodajalec v tem roku do morebitnega prevzema službenega izuma ne opredeli (ali se svoji pravici do prevzema odpove), lahko delavec z izumom prosto razpolaga; če izum delodajalec popolno prevzame, ga mora (razen v določenih primerih) brez odlašanja prijaviti v Republiki Sloveniji za patent ali patent s skrajšanim trajanjem. V primeru, da tega tudi v dodatnem, s strani delavca določenem roku, ne stori, lahko to v imenu in na stroške delodajalca stori tudi delavec sam. 

Delavec mora tudi o ustvarjenem prostem izumu obvestiti delodajalca. Delodajalec lahko v tem primeru v roku dveh mesecev pripozna delavcu, da gre za prosti izum oziroma prostemu izumu ugovarja pri poravnalnem svetu. Poleg tega mora delavec pred uporabo prostega izuma delodajalcu pisno ponuditi odkup pravice do njegove uporabe. Delodajalec lahko ponudbo sprejme v dveh mesecih – če ponudbo sprejme, ne strinja pa se s ponujenimi pogoji odkupa, lahko v navedenem roku sproži postopek pri poravnalnem svetu. Navedeno v tem odstavku ne velja za izume, ki očitno niso s področja delodajalčeve dejavnosti. 

Za primer (popolnega ali omejenega) prevzema službenega izuma ZPILDR določa primerno nagrado za delavca, kar v praksi povzroča nemalo težav predvsem z vidika določanja vrednosti nagrade. Vprašanje določanja primerne nagrade bomo naslovili v naslednji izdaji Pravnega utripa, v kateri bomo med drugim predstavili načine določanja nagrade ter pogledali, kako sta to vprašanje rešila zakonodajalca v Avstriji in Nemčiji. 

Avtor: Martin Pirkovič, odvetniški pripravnik
<< Nazaj na seznam