Publikacije

Spremenjeni 4. člen ZČmIS določa, da lahko uporabnik čezmejno izvaja storitve tudi z delavci, ki so bili k njemu napoteni na podlagi dogovora z delodajalcem za zagotavljanja dela, pod pogojem, da je delavec ves čas trajanja napotitve v delovnem razmerju pri delodajalcu za zagotavljanje dela. S to določbo se v nacionalno zakonodajo prenaša zahteva iz Direktive (EU) 957/2018 glede zagotavljanja načela enakega obravnavanja v primeru, ko čezmejno storitev za uporabnika opravljajo napoteni delavci. Pri tem se šteje, da je delavca na kraj opravljanja dela, kjer storitev izvaja uporabnik, napotil delodajalec za zagotavljanje dela. Spremenila se je tudi določba 14. člena ZČmIS, ki zdaj določa, da bo moral tuji delodajalec (delodajalec s sedežem v drugi državi članici EU) pred začetkom čezmejnega izvajanja storitev opraviti prijavo pri Zavodu RS za zaposlovanje (enako velja tudi za tuje samozaposlene osebe). Na novo je določeno tudi, da lahko zdaj tuji delodajalec izvaja čezmejno storitev največ 12 mesecev, z možnostjo podaljšanja na 18 mesecev, če delodajalec poda obrazloženo prijavo za podaljšanje na Zavod RS za zaposlovanje – pred uvedbo novele niso veljale časovne omejitve za izvajanje storitev. Trajanje napotitve se sešteva, če tuji delodajalec enega napotenega delavca nadomesti z drugim napotenim delavcem za izvajanje istovrstne storitve in z istovrstnim nazivom delovnega mesta. Tuji delodajalec mora na kraju opravljanja storitev hraniti vso dokumentacijo, ki jo predpisuje peti odstavek 14. člena ZČmIS ter jo na zahtevo predložiti nadzornemu organu. V času, ko tuji delavec opravlja storitve v Republiki Sloveniji, pa mu mora tuji delodajalec zagotoviti pravice v skladu s slovenskimi predpisi. 

Sprememba 403. in 429. člena ZPIZ-2 pomeni, da bodo lahko zavarovanci po novem pridobili pravico do invalidnine tudi za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Pogoji za pridobitev invalidnine so določeni v 144. členu ZPIZ-1, in sicer mora telesna okvara znašati najmanj 50 %, zavarovanec pa mora imeti ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to, ali okvara povzroča invalidnost ali ne, pravico do invalidnine pa pridobi zavarovanec ne glede na to, ali uživa tudi starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino. V skladu s 143. členom ZPIZ-1 dobi zavarovanec pravico do invalidnine samo za telesno okvaro, ki je nastala med zavarovanjem, ne pa za okvaro, ki je nastala pred vključitvijo v zavarovanje. Glede na določbo 403. člena ZPIZ-2 se invalidnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest preteklih mesecev – ker pa je sprememba zakona začela veljati 7. avgusta 2021, se invalidnina izplačuje največ od tega dne dalje, če bo zahteva vložena do 31. januarja 2022. 

Avtorica: Eva Jean, odvetniška pripravnica