20. 11. 2021
Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. X Ips 17/2021 z 8. septembra 2021 ugodilo reviziji in odločilo, da se tudi odsvojitev nepremičnin po pogodbi o preužitku šteje za neobdavčljivo odsvojitev kapitala po Zakonu o dohodnini (»ZDoh-2«).
Predmetna revizija je bila vložena zoper sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1899/2018 z 18. februarja 2020, s katero je Upravno sodišče RS pritrdilo stališču davčnega organa, da je tožnica z odsvojitvijo nepremičnin na podlagi pogodbe o preužitku ustvarila dobiček, ki predstavlja obdavčljivi dohodek iz kapitala po ZDoh-2. Upravno sodišče RS je v izpodbijani sodbi zavrnilo tožničin ugovor, da bi se moralo odsvojitev nepremičnin po pogodbi o preužitku obravnavati enako kot odsvojitev po pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Po stališču Upravnega sodišča RS je razlikovanje navedenih položajev pri obdavčitvi utemeljeno, saj se pogodbi med seboj razlikujeta po trenutku prehoda lastninske pravice.
Tako pogodba o preužitku kot pogodba o dosmrtnem preživljanju sta obligacijskopravni pogodbi z dednopravnimi elementi. S pogodbo o preužitku se preužitkar zaveže, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zaveže, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju pa se preživljalec zaveže, da bo preživljal preživljanca (ali koga drugega), preživljanec pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin. Bistvena razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju je v tem, da je pri slednji izročitev stvari odložena do izročiteljeve smrti.
Za razliko od odsvojitev nepremičnin na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki se na podlagi določbe 2. točke 95. člena ZDoh-2 šteje za neobdavčljivo odsvojitev kapitala, ZDoh-2 take oprostitve za pogodbo o preužitku ne predvideva (izrecno). Vrhovno sodišče RS je zato glede na revidentkino izpostavljanje enakosti pred zakonom presojalo, ali je navedeno razlikovanje obeh navedenih položajev utemeljeno.
Vrhovno sodišče RS je v reviziji poudarilo, da je treba razlog za določitev izjeme za pogodbo o dosmrtnem preživljanju po 2. točki 95. člena ZDoh-2 iskati v pravni naravi te pogodbe. Pogodba o dosmrtnem preživljanju ima namreč izrazit socialni poudarek – lastnik odsvoji svoje premoženje ali del premoženja z namenom, da ga bo pridobitelj tega premoženja preživljal do smrti. Zaradi socialnega vidika te pogodbe, tj. preživljanja pomoči potrebnega, je zakonodajalec odsvojitev nepremičnine po tej pogodbi uvrstil med neobdavčljive odsvojitve kapitala. Po stališču Vrhovnega sodišča RS isto velja tudi za pogodbo o preužitku – ta je v interesu, ki ga pri njeni sklenitvi zasledujeta pogodbeni stranki, v bistvenem enaka pogodbi o dosmrtnem preživljanju.
Obe pogodbi sta aleatorni pogodbi, z izrazitim socialnim poudarkom, zaradi česar je Vrhovno sodišče zaključilo, da je treba položaj preužitkarja po pogodbi o preužitku z davčnega vidika obravnavati enako kot položaj preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ne glede na razliko glede trenutka prehoda lastninske pravice na nepremičnini.
Avtorica: Klavdija Kek, odvetniška kandidatka