18. 7. 2022

Delo od doma po (uradnem) zaključku epidemije

Pri dogovoru o opravljanju dela od doma na podlagi 68. člena Zakona o delovnih razmerjih (»ZDR-1«) gre za dogovor o spremembi kraja opravljanja dela. Medtem ko je šlo v času epidemije praviloma za začasno spremembo kraja opravljanja dela (na podlagi 169. člena ZDR-1), se v tem članku posvečamo trajnejši in dogovorni spremembi kraja opravljanja dela na način, da se stranki dogovorita za redno ali občasno opravljanje dela od doma. 

Navedba kraja opravljanja dela je ena od obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, zakon pa določa, da je za spremembo kraja opravljanja dela obvezna sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Zakonodajalec zahtevo po sklenitvi nove pogodbe utemeljuje s tem, da gre za tako pomembno spremembo pogojev dela, da za njeno veljavnost ni dovolj »zgolj« aneks. Z navedenim naziranjem se sicer ne moremo strinjati in upamo, da bo zakonodajalec v bodoče odpravil neživljenjsko zahtevo po sklepanju nove pogodbe o zaposlitvi. 

V (novi) pogodbi je treba določiti, v kakšnem obsegu bo delavec opravljal delo od doma (v celoti ali le ob določenih dnevih), in urediti druga, s tem povezana, vprašanja, med drugim tudi način evidentiranja delovnega časa. Delodajalec se lahko odloči, da bo splošna pravila za delo od doma uredil v internem aktu, ki bo veljal za vse delavce. 

Na kraj opravljanja dela je vezana tudi delodajalčeva obveznost iz 70. člena ZDR-1, da delavcu zagotovi varne pogoje dela na domu, tako kot mu jih je sicer dolžan zagotavljati v lastnih poslovnih prostorih. Delodajalec mora posodobiti izjavo o varnosti z oceno tveganja glede na rizike, povezane z opravljanjem dela od doma, in s pomočjo strokovnjakov za varnost pri delu preveriti, da ima delavec doma na voljo ustrezne pogoje za varno in zdravo delo.  

Posodobitev izjave o varnosti je potrebna tudi zaradi delodajalčeve obveznosti, da o nameravanem organiziranju dela na domu pred začetkom dela delavca obvesti inšpektorat za delo. Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, morajo obvestilo inšpektoratu obvezno vložiti elektronsko, prek informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom (t. i. SPOT točka). Poleg osnovnih podatkov o delodajalcu in delavcu je treba v sistem vnesti naziv delovnega mesta delavca s kratkim opisom dela, delovna sredstva in opremo, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu ter morebitna tveganja za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu. Na podlagi Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (»ZDUPŠOP«) je bila taka ureditev obvestila o delu na domu podaljšana še do 31. decembra 2022

Poleg vsega navedenega mora delodajalec zagotavljati delavcu tudi primerno nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu. Zakon o delovnih razmerjih glede višine nadomestila določa le, da mora biti ta urejena s pogodbo o zaposlitvi, v praksi pa se delodajalci pri določanju višine nadomestila orientirajo po določbah Zakona o dohodnini (»ZDoh-2«), ki določa, da se nadomestilo ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, pri čemer gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela. Pri tem se nadomestilo določi na podlagi izračuna realnih stroškov, vendar največ do višine 5 % mesečne plače delavca ter ne več kot do višine 5 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Pri tem opozarjamo, da je delodajalec dolžan izplačevati nadomestilo tudi, če delavcu zagotavlja določena delovna sredstva za delo na domu (npr. osebni računalnik), saj delavcu lahko zaradi dela na domu nastajajo dodatni stroški elektrike, ogrevanja, interneta ipd. 

Avtorja: Jernej Jeraj, partner in Eva Jean, odvetniška pripravnica

<< Nazaj na seznam