18. 7. 2022
Lokacijska preveritev je institut, ki je bil uveden v našo zakonodajo z Zakonom o urejanju prostora (»ZUreP-2«). Pred tem ga slovensko pravo ni poznalo. Gre za instrument prostorskega prava, katerega namen je omogočiti prožnejšo ureditev poseganja v prostor.1 Postopek se izvede na pobudo konkretnega investitorja, s katero lahko investitor predlaga: (i) da se preoblikuje ali spremeni obseg stavbnih zemljišč, kot so določena v OPN, in določi prostorske izvedbene pogoje; (ii) da lahko pri izvedbi investicije odstopi od prostorskih izvedbenih pogojev, kot so določeni v OPN; (iii) da se dovoli začasna raba določenega prostora, čeprav je prostorski akt ne predvideva in ureja.2
Kmalu po uveljavitvi instituta so se v teoriji in praksi pričele pojavljati dileme glede vprašanja, kakšna je pravna narava akta, s katerim se odloči o lokacijski preveritvi – torej sklepa o lokacijski preveritvi – ter po kakšnem postopku se pri sprejemanju tega akta postopa. Nekateri so bili mnenja, da sklep o lokacijski preveritvi predstavlja posamični pravni akt in da se morajo v postopku sprejemanja tega akta uporabljati pravila splošnega upravnega postopka (vročanje, sodelovanje strank in stranskih udeležencev ipd.). Spet drugi pa, da gre za splošni pravni akt in da mora postopek sprejemanja tega akta potekati po pravilih, ki so sicer značilna za postopke prostorskega načrtovanja (sodelovanje javnosti, objava v uradnem glasilu ipd.).3
Zaradi težav v praksi je nov Zakon o urejanju prostora (»ZUreP-3«) to vprašanje izrecno uredil in sklep o lokacijski preveritvi umestil med prostorske izvedbene akte ter s tem med splošne pravne akte. Ker gre za splošni pravni akt, posledično ne pride do vročanja sklepa pobudniku, saj v postopku ni strank in stranskih udeležencev. Namesto tega se sklep, skupaj z elaboratom in mnenji nosilcev urejanja prostora, objavi v prostorskem informacijskem sistemu (»PIS«).
Glede na to, da se pravna narava akta skladno s sodno prakso Ustavnega sodišča RS presoja po tem, kakšne pravne norme akt vsebuje, menimo, da je vprašljivo, ali sklep o lokacijski preveritvi res predstavlja splošni pravni akt. Določbe sklepa o lokacijski preveritvi imajo namreč naravo posamičnosti in individualnosti, saj se tak sklep izda na pobudo posameznega investitorja, sam sklep pa se nanaša na konkretno situacijo konkretne investicije. Zaradi tega je vprašljivo tudi, ali je pravilno, da se v postopku sprejemanja tega akta ne uporabljajo elementi splošnega upravnega postopka, med njimi tudi stranska udeležba.
Gre za pomembno vprašanje, ker sedanja ureditev instituta stranske udeležbe ne omogoča, saj izhaja iz opredelitve, da gre za splošni pravni akt. Skladno s tretjim odstavkom 138. člena ZUreP-3 ima zainteresirana javnost sicer možnost vložitve predlogov in pripomb na razgrnjen elaborat, vendar to sodelovanje vsekakor ne predstavlja ekvivalenta institutu stranske udeležbe. Lastniki sosednjih zemljišč, ki imajo sicer pravni interes za sodelovanje v postopku (npr. lastniki sosednjih zemljišč imajo pravni interes za vstop v postopek, ker lahko odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev povzroči poslabšanje vrednosti njihovih zemljišč), so na ta način prikrajšani za pravico do izjave, saj jim je stranska udeležba v postopku onemogočena.
Ureditev instituta lokacijske preveritve je še povsem podhranjena in menimo, da lahko v zvezi s tem v prihodnosti pričakujemo še mnoge spremembe. V kakšno smer bodo šle, zaenkrat še ni mogoče napovedati, a upamo, da bo zakonodajalec v prihodnosti zaznal opisano problematiko in se ustrezno lotil izboljšave dosedanje ureditve ter osebam, ki imajo pravni interes, omogočil ustrezno udeležbo.
Avtorica: Manca Vrtačnik, odvetniška pripravnica
1 Praksa je namreč pokazala, da lahko vztrajanje pri rešitvah in pogojih, ki jih je določil prostorski akt v času sprejema, privede do težav pri izvedljivosti investicijskih namer takrat, kadar ni možno zadostiti vsem podanim pogojem.
2 V zvezi z instrumentom lokacijske preveritve za posamično poselitev velja izpostaviti, da se ta izvaja le na podlagi OPN oz. njemu izenačenih aktov.
3 V priporočilih in pojasnilih MOP je tako navedeno, da je sklep o lokacijski preveritvi posamični pravni akt, zoper katerega je mogoče sprožiti upravni spor, v sodni praksi Upravnega sodišča pa zasledimo ravno nasprotno stališče, in sicer, da gre za splošni pravni akt, vsebina in namen katerega nista urejanje konkretnih pravic in pravnih razmerij (sklep II U 100/2021-10 z 2. julija 2021).