3. 11. 2022

Ali se nam obeta konec oglaševanja z oglaševalskimi objekti?

Zakon o urejanju prostora (»ZUreP-3«), ki se uporablja od 1. junija 2022, je v pravni red vnesel številne novosti. O nekaterih izmed njih smo že pisali, zlasti o problematičnosti določb ZUreP-3 o pristojnosti Upravnega sodišča za presojo prostorskih izvedbenih aktov (več o tem v članku Sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte ). 

V tem članku se bomo dotaknili dolgo pričakovane spremembe na področju oglaševanja, ki je bila sprejeta zaradi prevelike ohlapnosti veljavne zakonodaje in posledično poplave oglaševalskih objektov. Po novem bo postavljanje oglaševalskih panojev, tabel in drugih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje bistveno bolj omejeno. Zunaj poselitvenih območij bo namreč njihovo postavljanje prepovedano na vseh območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča – torej na vseh nestavbnih zemljiščih. 

ZUreP-3 se je sicer pričel uporabljati že 1. junija letos, vendar se navedena določba o prepovedi oglaševanja uporablja šele od 1. januarja 2024. S tem prehodnim obdobjem je občinam dan čas za uskladitev njihovih prostorskih aktov z določbami zakona glede določitve poselitvenih območij. To nadalje pomeni, da bodo občine določbe ZUreP-3 glede območij za oglaševanje prenesle v svoje prostorske akte, s čimer bo prepoved oglaševanja zunaj poselitvenih območij urejena tudi v občinskih prostorskih aktih. Zamik je predviden tudi z namenom, da se bodo v vmesnem času lahko uredila civilnopravna razmerja in da ne bi prišlo do posega v morebitna obstoječa razmerja ter povzročitve škode. To je pomembno zlasti z vidika zakupnih pogodb, sklenjenih za relevantna zemljišča ravno z namenom postavljanja oglaševalskih vsebin.

Kljub navedeni spremembi pa bomo lahko tudi zunaj poselitvenih območij in na nestavbnih zemljiščih oglaševalske vsebine še vedno videvali. Zakon namreč ne predpisuje podlage za njihovo odstranitev, temveč prepoveduje le postavljanje novih objektov. Objekti, naprave oz. drugi oglaševalski predmeti, ki so bili na podlagi in v skladu z veljavnimi predpisi postavljeni pred začetkom uporabe te prepovedi, lahko torej v prostoru ostanejo. 

Kršitve navedene omejitve oglaševanja izven poselitvenih območij se bodo sankcionirale kot prekršek. ZUreP-3 za te kršitve predvideva tudi globe, ki lahko v primeru, da se za prekršek kaznuje pravno osebo, dosežejo tudi 15.000 eurov oziroma 30.000 eurov, če gre za pravno osebo, ki šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo. Za prekršek bo pristojni prekrškovni organ lahko kaznoval osebo, ki je postavila trajni ali začasni objekt, napravo ali predmet za oglaševanje. Po splošnih pravilih prekrškovnega prava o sostorilstvu pa utegne odgovarjati tudi lastnik zemljišča, če je oglaševalcu podal soglasje, da postavi oglaševalski objekt na npr. kmetijskem zemljišču in je na ta način odločilno prispeval k storitvi prekrška.

Kljub novi ureditvi, ki jo je prinesel ZUrep-3, pa ostaja vprašanje, kako se bo ta dejansko uveljavila v praksi. Prvi problem je bil omenjen že zgoraj, torej da lahko določeni obstoječi oglaševalski objekti, naprave in predmeti ostanejo v prostoru. Drugi problem je, da bi lahko občine razširile opredelitev poselitvenih območij in s tem izigrale namen predmetne omejitve. Oglaševanje je namreč lahko tudi v interesu lokalnih skupnostih, saj predstavlja vir dohodkov (npr. ko se od uporabe objektov odmeri NUSZ). Dodatni problem glede omejevanja oglaševanja pa vnaša tudi razpršenost pravne ureditve oglaševalskih objektov, ki je namesto v enem krovnem zakonu urejena v več zakonih in podzakonskih prepisih, kar vnaša določeno zmedo v pravni red. 

Tako je bilo npr. oglaševanje ob državnih cestah nedavno posebej urejeno z novim Zakonom o cestah (»ZCes-2«), ki se začne uporabljati 29. oktobra 2022. Razlog za sprejem nove ureditve se skriva v želji po zagotovitvi večje prometne varnosti. Tako zakon med drugim določa, da so objekti za oglaševanje ob državnih cestah lahko reklamni stolpi, stebri, plakatni panoji, oglasne deske, nosilci in drogovi nadcestnih transparentov in zastav, svetlobne vitrine ter drugi nepremični in premični namenski nosilci. Postavljanje oziroma uporaba takih objektov je v območju državne ceste zunaj naselja načeloma prepovedana, obstajajo pa tudi določene izjeme. Zakon nadalje določa, da morajo pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali imetniki pravice uporabe objektov za oglaševanje, katerih postavitev je v skladu z novim zakonom prepovedana, te najpozneje v enem letu po uveljavitvi zakona odstraniti. Z zakonom je prepovedano tudi postavljanje in uporaba elektronskih prikazovalnikov v območju državne ceste. Svetlobne vitrine z velikostjo oglasne površine do vključno 2,1 m2 (če gre za enostransko oglaševanje) ali 4,2 m2 (če gre za obojestransko oglaševanje), ki so osvetljene z notranje strani, se lahko ob državnih cestah v naselju postavljajo in uporabljajo zunaj vozišča državne ceste. Soglasje za postavitev zgoraj navedenih objektov izda upravljavec državne ceste na podlagi načrta za postavitev objekta za oglaševanje, če je oglaševanje v tem območju dovoljeno s prostorskim aktom občine. Za primer kršitve so prav tako predvidene globe.

V luči zgoraj opisanih novosti na področju oglaševanja in glob v primeru kršitev strankam svetujemo zlasti, da so pri sklepanju zakupnih pogodb oziroma pri njihovem podaljševanju posebej previdne in ne spregledajo novih omejitev.

Avtorica: Živa Korenjak, strokovna sodelavka

<< Nazaj na seznam