3. 11. 2022

Sodišče EU sprejelo široko interpretacijo pojma posebnih kategorij osebnih podatkov

Sodišče EU je 1. avgusta 2022 izdalo sodbo v zadevi 184/20 (OT proti Vyriausioji tarnybinės etikos komisija), v kateri je sprejelo zelo široko razlago pojma posebnih kategorij osebnih podatkov iz 9. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (»GDPR« ali »Uredba«). Gre za odmevno odločitev na področju varstva osebnih podatkov, za katero se pričakuje, da bo pomembno vplivala na upravljavce osebnih podatkov.

Obdelavo posebnih kategorij osebnih podatkov ureja Uredba v 9. členu. Gre za osebne podatke, ki so po svoji naravi posebej občutljivi, saj bi lahko okoliščine njihove obdelave resno ogrozile temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo. Ti podatki vključujejo rasno ali etnično poreklo posameznika, podatke v zvezi z njegovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo, zdravjem, podatke o članstvu v sindikatu idr. Obdelava tovrstnih podatkov je načeloma prepovedana, razen če je podana ena izmed izjem (na primer izrecna privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo, ali pa je obdelava tovrstnih podatkov potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic posameznika na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti). Pri zbiranju in obdelavi morajo biti upravljavci zelo previdni, saj mora biti za zakonito obdelavo podana pravna podlaga iz 6. člena Uredbe, dodatno pa mora biti izpolnjena še ena izmed izjem od prepovedi obdelave po 9. členu Uredbe.

Ozadje zadeve izvira iz Litve, kjer nacionalna zakonodaja določa, da mora direktor javne ustanove v izjavi o zasebnih interesih, ki jo je treba predložiti z namenom preprečevanja korupcije, med drugim navesti podatke o svojem zakoncu, zunajzakonskem partnerju ali partnerju, ti podatki pa se tudi javno objavijo. Zavezanec v konkretnem primeru izjave ni predložil, saj je menil, da gre za kršitev njegove pravice do zasebnosti, primer pa je pristal na sodišču.

Vprašanje, ki ga je litovsko sodišče naslovilo na Sodišče EU, je bilo, ali je treba 9. člen Uredbe razlagati tako, da objava osebnih podatkov, s katerimi se lahko posredno razkrijejo posebne kategorije osebnih podatkov, pomeni obdelavo, ki se nanaša na posebne vrste osebnih podatkov v smislu te določbe. 

Sodišče EU je v zvezi s tem zapisalo, da objava imena partnerja sama po sebi ne bi bila nujno sporna, vendar se je strinjalo s predložitvenim sodiščem, da je mogoče iz imena partnerja razbrati podatke o posameznikovem spolnem življenju ali spolni usmerjenosti, objava teh informacij na spletu pa vključuje obdelavo posebne kategorije podatkov, za katere velja poseben režim iz 9. člena Uredbe.

Kljub temu, da so bile okoliščine primera precej specifične, je lahko nova razlaga pojma posebnih kategorij osebnih podatkov iz 9. člena Uredbe relevantna za vse upravljavce osebnih podatkov. Ti bodo morali ponovno pregledati obseg svojih dejavnosti obdelave podatkov in zagotoviti, da z izvajanjem takšne obdelave ni mogoče posredno sklepati na občutljive podatke. V skladu s tem bodo morali posodobiti svoje interne akte in zagotoviti, da je za obdelavo teh podatkov podana pravna podlaga po 9. členu Uredbe (na primer stopiti v stik s posamezniki, na katere se podatki nanašajo, in od njih pridobiti izrecno privolitev).

Avtorica:  Tina Mihalič, odvetniška kandidatka

<< Nazaj na seznam