Publikacije

Akt o digitalnih storitvah vsebuje različne pravice in obveznosti, ki vplivajo bodisi na uporabnike, podjetja ali države članice. Nova pravila bodo morali, sicer v različnem obsegu (npr. mikro in mala podjetja le sorazmerno glede na svoje zmožnosti in velikost), upoštevati: i) ponudniki posredniških storitev (na primer dostopa do interneta); ii) ponudniki storitev gostovanja (na primer infrastrukture v oblaku); iii) spletne platforme (na primer spletne tržnice) in iv) zelo velike platforme, ki dosegajo več kot 10 % od 450 milijonov potrošnikov v Uniji. 

Akt o digitalnih storitvah vključuje med drugim naslednje:

nove mehanizme, ki omogočajo prijavo nezakonite vsebine, blaga ali storitev na spletu, in uvajajo tudi možnost za platforme, da bodo sodelovali z »zaupanja vrednimi prijavitelji«, ki jim bodo lahko pomagali pri prepoznavi in odstranitvi nezakonitih vsebin;  obveznost spletnih ponudnikov pri sledljivosti poslovnih uporabnikov, na primer pomoč glede identifikacije ponudnikov nezakonitega blaga (zasledovanje načela poznavanja poslovnih strank) in razumna prizadevanja za naključno preverbo, ali je bilo določeno blago opredeljeno kot nezakonito v kateri izmed uradnih zbirk podatkov ter prizadevanje za izboljšanje sledljivosti proizvodov z naprednimi tehnološkimi rešitvami; učinkovite zaščitne ukrepe za uporabnike, kar vključuje tudi možnost pritožbe v primeru odstranitve ali omejitve njihovih vsebin pri posameznem ponudniku ali odškodnine v primeru kršitve pravil; prepoved določenega ciljnega oglaševanja, na primer oglaševanja, namenjenega otrokom, ali ciljnega oglaševanja z uporabo posebne kategorije osebnih podatkov (etnična pripadnost, politično prepričanje ipd.); ukrepe za večjo preglednost spletnih platform, kar na primer pomeni boljšo preglednost pogojev in preglednost algoritmov za določanje priporočil ali proizvodov uporabniku; obveznost zelo velikih platform in spletnih brskalnikov preprečevati nepravilno uporabo svojih sistemov, predvsem za prikazovanje lažnih informacij, prirejanje volitev, kibernetsko nasilje nad ženskami ali škodljive vsebine za mladoletnike; uvedbo prepovedi t. i. temnih vzorcev na vmesniku, kar pomeni, da bodo prepovedani vsi triki, ki zavajajo uporabnike v neželene odločitve, na primer gumbi, ki zaprejo pojavno okno, vendar nam vzbujajo slabo vest (za zaprtje pojavnega okna, ki nudi velike popuste z vpisom elektronskega sporočila, je treba »najti« droben napis »ne, ne želim prihraniti denarja«), ali gumbi za prenos datotek, ki namesto prenosa preusmerijo uporabnika na spletno stran oglaševalca.

Akt o digitalnih storitvah je po svoji pravni naravi uredba, kar pomeni, da se bo uporabljal neposredno po celotni Evropski uniji, ne da bi bila potrebna njegova implementacija v nacionalne zakonodaje posameznih držav članic. Uporabljal pa se bo šele od 17. februarja 2024 dalje. Do takrat bodo morale vse države članice pooblastiti nacionalne organe za izvrševanje novih pravil glede določenih zavezancev (na primer za manjše platforme) in imenovati koordinatorja digitalnih vsebin. Za  ponudnike, pri katerih je za nadzor pooblaščena Komisija (na primer zelo velike spletne platforme), pa se bodo pravila začela uporabljati leto dni prej. Pomembno je tudi, da se bo uporabljal za vse ponudnike storitev na enotnem trgu, ne glede na to, kje bodo imeli registriran sedež, tj. zunaj ali znotraj Evropske unije. 

Navedeni ukrepi, ki jih prinaša Akt o digitalnih storitvah, so korak k varnejšemu spletu in zaščiti njegovih uporabnikov. 

Avtorica: Tina Marciuš Ravnikar, odvetniška kandidatka