30. 5. 2023
Na ozemlju Evropske unije je dokaj poenoteno varstvo kupcev, da v primeru nedelovanja kupljenega blaga v določenem obdobju (najsi iz naslova garancije ali uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov zaradi neskladnosti) zahtevajo odpravo napak. Pri tem pa se je v praksi pojavila težnja k takojšnji menjavi blaga namesto popravila, saj se je v veliko primerih menjava (in zavrženje nedelujočega blaga) izkazala kot bolj ekonomična oziroma cenejša pot za podjetja. Prav tako se je izkazalo, da tudi kupci, če imajo možnost, raje takoj zahtevajo novo blago, kot pa da izkoristijo možnost popravila, kar še v večji meri velja za obdobje po poteku jamčevanja ali garancije. V Sloveniji je do sprejema novega Zakona o varstvu potrošnikov celo veljalo, da lahko potrošnik v primeru obstoja stvarne napake takoj zahteva nov izdelek, preden bi sploh dal možnost prodajalcu, da napako poskusi odpraviti.
Ocenjuje se, da zaradi zavrženja izdelkov, pri katerih bi bilo dejansko možno popravilo, letno nastane kar 35 milijonov ton odpadkov, kar povzroči izpust 261 milijonov toplogrednih plinov v ozračje. Glede na navedeno se je Evropska unija v okviru zasledovanja cilja trajnostne potrošnje odločila predlagati sprejem direktive o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga (znotraj zakonskega jamstva ali zunaj njega).
Predlog direktive vsebuje različne možnosti, ki stremijo k trajnostni potrošnji s spodbujanjem popravil namesto menjave pokvarjenih izdelkov. Med drugim predlog direktive vsebuje naslednje možnosti:
- Dajanje prednosti popravilu, kadar je v okviru zakonskega jamstva cenejše od zamenjave: z navedenim bi se dopolnila določba direktive o prodaji blaga, ki določa, da je mogoče izbirati med popravilom in zamenjavo, razen če bi bilo izbrani zahtevek nemogoče izpolniti ali bi v primerjavi z drugim zahtevkom prodajalcu povzročil nesorazmerne stroške. Direktiva bi se dopolnila z besedilom, da mora prodajalec blago vedno popraviti, kadar so stroški zamenjave enaki ali višji od stroškov popravila. Posledično bi lahko potrošnik uveljavljal zamenjavo le v primeru, če bi bila cenejša od popravila
|
- Spletna platforma na nacionalni ravni, ki povezuje potrošnike s popravljalci in spodbuja prenovljeno blago: tovrstna platforma bi pomagala potrošnikom oceniti in primerjati prednosti različnih storitev popravil, pri čemer bi vključevala funkcijo iskanja za blago, lokacijo storitev popravila in pogoje popravila (na primer potreben čas za popravilo, možnost zagotovitve nadomestnega blaga, pomožne storitve, kot so odstranitev, namestitev in prevoz, ter standarde kakovosti, ki so jim zavezani popravljalci). Platforma bi omogočala tudi neposredno oddajo zahtevka za evropski obrazec z informacijami o popravilu ter iskanje prodajalcev prenovljenega blaga oziroma kupcev blaga z napako za namen prenovitve.
|
- Obveznost popravljalcev, da na zahtevo izdajo ponudbo s ceno in pogoji popravila na standardiziranem obrazcu (t. i. evropski obrazec z informacijami o popravilu): izdana ponudba bi popravljalca zavezovala 30 dni, vendar v vseh primerih izdaja navedenega obrazca ne bi bila povsem brezplačna, na primer če bi zaradi izdelave ponudbe popravljalcu nastali kakšni stroški.
|
- Obveznost proizvajalcev blaga, za katero se na podlagi prava Evropske unije uporabljajo zahteve glede popravljivosti, da izdelke onkraj zakonskega jamstva popravijo proti plačilu: za določeno blago (gospodinjski pralni stroji, gospodinjski pomivalni stroji, hladilni aparati in sesalniki) velja, da morajo biti ti izdelki tehnično popravljivi, pri čemer bi bila ta obveznost s predlogom direktive dopolnjena v smeri, da je obveznost proizvajalcev, da na zahtevo potrošnika in za protiplačilo popravijo napake tudi zunaj okvira odgovornosti prodajalca.
|
- Obveznost proizvajalcev, da potrošnike obvestijo o svoji obveznosti popravila, kadar jih taka obveznost zavezuje: informacije bodo morale biti posredovane potrošnikom na jasen in razumljiv način.
|
Predlog direktive torej vsebuje kar nekaj možnosti usmeritve potrošnikov k popravilu namesto k menjavi pokvarjenih izdelkov, vendar se lahko pravice in obveznosti med postopkom sprejema predloga direktive še spremenijo.
Avtorica: Tina Marciuš Ravnikar, odvetniška kandidatka