14. 5. 2024

Novela Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2)

Konec februarja 2024 se je začela uporabljati novela Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (»ZPOmK-2A«). 

ZPOmK-2A uvaja naslednje novosti:
  • glede pridobivanja in razkrivanja zaupnih podatkov, s katerimi se v postopku seznani Agencija za varstvo konkurence (»AVK«);
  • glede načina odmere glob za osebe, ki so sodelovale po programu prizanesljivosti;
  • možnost vložitve hipotetične izjave v postopku prizanesljivosti;
  • dodatno omejitev uporabe podatkov iz vlog za poravnavo, ki ga podjetje predstavi AVK v okviru priznavanja kršitve konkurenčnega prava;
  • glede načina izvedbe korektivnih ukrepov v postopku koncentracij in
  • ureditev zakonske podlage za objavo podatkov o priglašeni koncentraciji na spletni strani AVK.

V tem prispevku se osredotočamo zgolj na tiste zgoraj navedene novosti, ki se nanašajo na izvedbo v postopkih priglasitve koncentracij.

V postopku priglasitve koncentracij se je AVK doslej lahko seznanil z zaupnimi podatki, ki jih je bil kot take dolžan tudi varovati. Dopolnjeni 38. člen ZPOmK-2 sedaj AVK izrecno omogoča, da zaupne ali tajne podatke pridobi tudi od državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ali drugih organizacij, ki razpolagajo s temi podatki.

Korektivni ukrepi so institut, s katerim je mogoče koncentracije, za katere obstaja resen sum o skladnosti s pravili konkurence, dovoliti, saj odpravljajo prepoznane negativne učinke. V dosedanjem postopku ni bilo določeno, do kdaj lahko priglasitelj predlaga uvedbo korektivnih ukrepov in rok za njihovo izpolnitev. Po noveli ZPOmK-2A lahko priglasitelj predlaga korektivne ukrepe v roku 45-ih delovnih dni od izdaje sklepa o postopku podrobnejše presoje skladnosti s pravili koncentracije iz četrtega odstavka 70. člena ZPomK-2. Predlogi, vloženi po poteku roka, se lahko obravnavajo le, če lahko AVK jasno sklepa, da bodo predlagani korektivni ukrepi v celoti in nedvoumno odpravili ugotovljene pomisleke glede konkurence. Dodana je tudi možnost, da AVK po izdaji odločbe, ki vključuje korektivne ukrepe, takšno odločbo spremeni, če do spremenjenih bistvenih sprememb okoliščin, na katerih je temeljila prejšnja odločitev, pride neodvisno od vpliva priglasitelja.

Zadnja relevantna sprememba se nanaša na pravno podlago za javno objavo začetega postopka o presoji priglašenih koncentracij. Čeprav je AVK v praksi za nekatere primere že sedaj objavljal podatke o priglašeni koncentraciji (ali pa so bili ti razvidni iz tabele o koncentracijah v presoji in odločb), je sedaj podana izrecna zakonska podlaga. Dodana je tudi zahteva, ki jo mora priglasitelj s tem v zvezi izpolniti v obrazcu za priglasitev koncentracije. Navedeno je pomembno, ker iz 69. člena ZPOmK-2 izhaja, da je treba podatke priglasiti iz razloga možnosti udeležbe tretjih oseb, ki bi lahko izkazale svoj pravni interes za vstop v postopek ter tudi podale morebitne pomembne informacije v povezavi z zadevno koncentracijo.

Glede na to, da smo v zadnjem času s strani strank prejeli več vprašanj v zvezi z možnostjo vstopa v postopek priglasitve koncentracij ali vsaj navajanj morebitnih informacij, lahko takšna umestitev v zakon predstavlja pomemben indic in oporo glede razvoja prakse na področju vključevanja tretjih oseb v postopke priglasitve koncentracij.

Avtor: Matevž Klobučar, odvetnik
<< Nazaj na seznam